Objave

Proizvajalčeva odgovornost

Kdo potrebuje zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti?


Sklenitev zavarovanja odgovornosti za izdelke z napako ni nujna zgolj za proizvajalce, temveč je smiselno, da o njej razmislijo tudi generalni uvozniki in prodajalci, saj v določenih primerih v skladu z zakonskimi določili odgovarjajo tudi oni.

Proizvajalcu nevarnost preti iz naslova:

  • postopkov načrtovanja in oblikovanja izdelka,
  • materialov, iz katerih je izdelek izdelan,
  • postopkov izdelave in skladiščenja izdelka ter
  • pomanjkljivih in nepravilnih navodil in opozoril za uporabo izdelka.

Uvoznik in trgovec se soočata z nevarnostjo iz:

  • postopkov skladiščenja (ki bi spremenile lastnosti, zaradi česar bi izdelek postal nevaren) ter
  • uvoza iz »držav tretjega sveta«, kjer obstaja večje tveganje, da proizvajalca ne bo mogoče najti.

Pri uvozniku se pogosto pojavlja še nevarnost pomanjkljivih ter nepravilnih navodil in opozoril za uporabo izdelka, ki jih občasno pripravljajo ali prevajajo sami.




Ali je za zavarovanje pomembno, kam podjetje prodaja izdelke?


Pri zavarovanju proizvajalčeve odgovornosti osnovno vprašanje zavarovanca, vezano na območje jamstva, ni

»Kam prodajam svoje izdelke?«,

temveč

»Kje se moji izdelki lahko pojavijo?«.

Če želi imeti zavarovanec ustrezno jamstvo, se mora območje jamstva, ki je določeno z zavarovalno polico, nanašati na države, kamor lahko izdelek pride po celotni proizvodni in prodajni verigi.




Kje lahko najdem več informacij o proizvajalčevi odgovornosti?


Več informacij o proizvajalčevi odgovornosti lahko najdete v knjigi Vodič po zavarovanju odgovornosti za izdelke z napako. Knjiga ob teoretičnih predstavitvah vsebuje tudi veliko število praktičnih primerov in grafičnih prikazov (tudi v povezavi z zgornjimi razlagami).




Kakšno zavarovanje potrebujem, če moj izdelek povzroči škodo še predno je prodan?


Za zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti je pomembno, da je bil izdelek dan v promet. Vsaka škoda, ki izvira iz izdelka z napako, torej ni nujno predmet zavarovanja proizvajalčeve odgovornosti. Če je izdelek z napako povzročil škodo, še preden je bil prodan, je to predmet zavarovanja splošne civilne odgovornosti. Šele po tem, ko je bil izdelek prodan in je zapustil lokacijo zavarovanca, govorimo o proizvajalčevi odgovornosti.




Ali zavarovanje krije škode, ki jih povzročijo sestavni deli mojega izdelka?


Da. Zavarovalnice v okviru zavarovanja proizvajalčeve odgovornosti praviloma jamčijo tudi za škode, ki jih povzročijo kakršni koli sestavni deli ali sklopi, polizdelki oziroma surovine, ki so jih izdelali ali dobavili drugi, zavarovanec pa jih je vgradil v svoj izdelek.

Z določilom, da zavarovalnica jamči tudi za škode, ki jih povzročijo sestavni deli ali sklopi, polizdelki oziroma surovine, čeprav jih ni izdelal proizvajalec končnega izdelka, zavarovalnica ne zavaruje podizvajalcev. Podizvajalci torej niso sozavarovane osebe po polici, temveč je še vedno zavarovana zgolj odgovornost proizvajalca. Zavarovalnica ima po plačilu odškodnine pravico uveljavljati regres na dejanskega povzročitelja škode (t. i. subrogacija). To seveda pomeni, da morajo imeti sklenjeno ustrezno zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti vsi v proizvodni verigi.




Ali zavarovanje krije tudi moj izdelek?


Ne. Zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti v nobenem primeru ne krije škode na izdelku z napako. To škodo mora, če zanjo odgovarja, poravnati proizvajalec sam.




Katere vrste škod krije zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti?


Zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti krije škode, ki so posledica poškodovanja oseb in stvari. Praviloma zavarovanje samodejno jamči tudi za posredne (premoženjske/finančne) škode, vendar pa to ni nujno. Zato ni odveč opozorilo, da je bolje preveriti. Marsikje v svetu je zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti možno razširiti še na kritje ekoloških škod, ki izvirajo iz izdelka z napako. V Sloveniji so takšne razširitve še vedno prej izjema kot pravilo. Zavarovanje čisitih premoženjskih škod prav tako ni praksa.




Kako je v primeru, ko se ugotovi, da odškodninski zahtevek ni bil utemeljen, meni pa so vseeno nastali stroški?


V Sloveniji po navadi zavarovalno kritje za zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti zajema tako škodo, nastalo oškodovancem, kakor tudi stroške zavarovančeve obrambe. To pomeni, da v okviru dogovorjene zavarovalne vsote, ki predstavlja največjo obveznost zavarovalnice, izplača zavarovalnica odškodnine oškodovancem kakor tudi pravdne stroške. Zavarovalnica torej praviloma zagotavlja svojim zavarovancem tudi branjenje pred neupravičenimi (in/ali pretiranimi) odškodninskimi zahtevki, ter pokrije stroške takšne obrambe. Seveda pa je potrebno preveriti, ali vaša zavarovalna polica dejansko vsebuje takšno kritje, saj občasno ni nujno, da je takšno kritje avtomatično.




Ali je res, da ne potrebujem visokega letnega agregata?


Pogosto se postavlja dilema kaj je bolje izbrati:

  • nižjo zavarovalno vsoto ( limit kritja po posameznem zavarovalnem primeru) in višji letni agregat ( limit kritja po vseh zavarovalnih primerih v enem zavarovalnem letu) - v obliki višjega večkratnika zavarovalne vsote
npr: ZV = 100.000 EUR LA = 10 x ZV (tj. 1.000.000 EUR)
  • višjo zavarovalno vsoto in letni agregat v obliki manjšega večkratnika zavarovalne vsote.
npr. ZV = 1.000.000 EUR LA = 1 x ZV (tj. 1.000.000 EUR). Druga opcija (ZV = 1 mio EUR, LA = 1 mio EUR) nudi bistveno boljšo zavarovalno zaščito, saj zagotavlja kritje tudi za visoke odškodninske zahtevke (ki se sicer pojavljajo redkeje, a tedaj ko se, lahko resno ogrozijo poslovanje podjetja).




Katere so zakonske osnove, na katerih temelji zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti?


V Sloveniji področje varnosti izdelkov ureja Zakon o splošni varnosti proizvodov in kopica podzakonskih aktov in predpisov ter nekaj drugih zakonov, ki še posebej urejajo varnost posameznih skupin izdelkov Področje odgovornosti za izdelke z napako pa urejeta Zakon o varstvu potrošnikov in Obligacijski zakonik. Za področje zdravil in medicinskih pripomočkov sta pomembna še Zakon o zdravilih in Zakon o medicinskih pripomočkih. Vendar pa se pri področju varnosti izdelkov oziroma odgovornosti za izdelke z napako ne smemo omejiti zgolj na slovensko zakonodajo. Mnogi izdelki se nepsoredno ali posredno prodajo (znajdejo) na drugih/tujih trgih, zato je potrebno upoštevati tudi zakonodajo na teh trgih (oziroma državah).




Na polici je zapisan MDP. Kaj je to?


MDP je kratica za minimalno in depozitno premijo. Uporablja se pri obračunavanju zavarovalne premije na osnovi akontacije in poračuna. MDP je torej akontacijska premija, ki je zavarovalnice (praviloma) ne vračajo, čeprav je promet zavarovanca v opazovanem zavarovalnem letu nižji od pričakovanega oziroma načrtovanega (ki je bil javljen zavarovalnici in je bil uporabljen za izračun akontacijske/minimalne premije, torej MDP). MDP je lahko tudi nižji od 100% (in pogosto je) izračunane premije, ki se dobi kot zmnožek načrtovanega prometa in premijske stopnje. Na ta način je zavarovanec zaščiten, da ne plača več premije, kot ustreza njegovemu dejanskemu prometu.




Načrtujemo širitev poslovanja na severnoamariške trge. Ali je moje obstoječe zavarovanje ustrezno?


Zelo pogosto zavarovalnice ne krijejo avtomatično odškodninskih zahtevkov, ki izvirajo iz (neposredne ali posredne) prodaje izdelkov na trg ZDA/Kanade. Zato je pred začetkom poslovanja na teh trgih potrebno preveriti obstoječo polico in jo po potrebi ustrezno preurediti (tj. razširiti kritje na ZDA/Kanado). Pri tem je potrebno poudariti, da je severnoamriški trg z vidika odgovornosti za izdelke precej specifičen in nevaren. Zato je potrebno resno razmisliti tudi o ustrezni zavarovalni vsoti.





Odpoklic izdelkov s trga

Zakaj potrebujem zavarovanje odpoklica izdelkov s trga?


Proizvajalci so dolžni poskrbeti za ustrezen nadzor svojih izdelkov in na trgu ponuditi le varne izdelke. Za varnost izdelkov oziroma potrošnikov pa morajo proizvajalci skrbeti tudi po tem, ko so izdelke že prodali. K temu jih zavezujejo zakonodaje, ki v večini držav proizvajalcem narekujejo, da morajo spremljati svoje izdelke in odpraviti napake, ki bi lahko ogrozile varnost uporabnikov in njihovega premoženja. K spremljanju izdelkov in pravočasnemu odkrivanju napak sili proizvajalce tudi dejstvo, da bo proizvajalec v primeru odgovornostne škode zaradi izdelka z napako, ki ga je dal v promet, izgubil svoj ugled. V času, ko je s sodobnimi komunikacijskimi orodji mogoče praktično v trenutku negativno informacijo posredovati potrošnikom po vsem svetu, je to tveganje postalo še večje. Izguba ugleda vpliva na proizvajalčevo nadaljnje poslovanje, saj obstaja nevarnost upada prodaje in tudi dobička, česar si podjetje seveda ne želi. Če proizvajalec pravočasno odkrije napako na izdelkih in jih odpokliče s trga, se s tem na eni strani izogne odgovornostni škodi, na drugi strani pa kupcem pokaže odgovorno obnašanje ter tako vsaj delno obvaruje svoj ugled. Mnoge raziskave kažejo, da je število odpoklicev večje pri uspešnih podjetjih. Takšna podjetja namreč bolj skrbijo za svoj ugled, in so zato prej pripravljena samostojno izvesti določene zaščitne oziroma preventivne ukrepe, med katere sodi tudi odpoklic izdelkov s trga.




Ali je z vidika zavarovanja pomembno kdo izvede odpoklic izdelkov s trga?


Zavarovalnice praviloma ne omejujejo kritja glede na to, kako je bil odpoklic voden. Krije torej praviloma nudijo:

  • tako za prostovoljne kot dirigirane odpoklice ter
  • tako za javne kot tudi za tihe odpoklice.




Kaj pomeni določilo, da mora biti izdelek na trgu?


Zelo pomembno za zavarovanje odpoklica izdelkov s trga je območje, kje morajo biti izdelki, da so stroški zaradi odpoklica teh izdelkov predmet zavarovanja. Zavarovanje namreč krije odpoklic s trga, kar pomeni, da morajo biti izdelki na trgu, torej ali pri prodajalcu ali pa že pri končnem kupcu. Če so izdelki z napako še pri končnem proizvajalcu (in sicer tudi tedaj, ko je napaka posledica podizvajalca) ali kjer koli drugje v proizvodni verigi, takšna škoda ni predmet zavarovanja stroškov odpoklica izdelkov s trga. To je velika razlika od proizvajalčeve odgovornosti, pri kateri zadostuje, da je izdelek prodan in je zapustil območje zavarovanca.




Ali je zavarovanje odpoklica izdelkov s trga namenjeno kritju odškodninskih zahtevkov ali kritju lastnih škod?


V Sloveniji zavarovalnice praviloma ponujajo paket, ki vsebuje tako kritje za odgovornostno škodo kakor tudi kritje za lastno škodo. O odgovornostni škodi govorimo, kadar se odpoklic izvede zaradi tuje napake (npr. odpoklic izvede končni proizvajalec izdelka zaradi napake na izdelku podizvajalca, ki v tem primeru nastopa kot zavarovanec, in od njega terja povračilo nastale škode). O lastni škodi pa govorimo, kadar odpoklic izvede zavarovanec sam zaradi svoje lastne napake. Pri tem je potrebno poudariti, da zavarovanje krije s amo določene škode - oziroma samo določene, vnaprej opredeljene, stroške.




Kaj pomeni določilo, da mora biti izdelek nevaren?


Zavarovalna polica se sproži le, če je odpoklic izveden z namenom preprečitve poškodovanja oseb. V nekaterih sistemih (oziroma pri nekaterih zaavrovalnicah) sicer ni tako močno poudarjena potreba po preprečitvi poškodovanja oseb, temveč zadošča, da je izdelek nevaren (za osebe ali stvari). Izdelek mora biti torej nevaren, in ne zadostuje, da ima izdelek (zgolj) napako, ki predstavlja nefunkcionalnost.




Katere stroške krije zavarovanje odpoklica izdelkov s trga?


Zavarovanje praviloma krije zgolj vnaprej naštete in opredeljene stroške, in sicer:

  • stroški obveščanja,
  • transportni stroški, ki so potrebni za vračilo odpoklicanih izdelkov,
  • stroški začasnega skladiščenja,
  • stroški razvrščanja in pregledovanja odpoklicanih izdelkov,
  • stroški zamenjave celotnega izdelka z napako in / ali stroški popravila izdelka z napako,
  • transportni stroški izdelkov ali komponent brez napake,
  • stroški odvoza neuporabnih izdelkov na odpad oziroma stroški nadzorovanega uničenja.
Kot vsako drugo zavarovanje tudi zavarovanje stroškov odpoklica izdelkov s trga krije (z vidika zavarovalnice) najbolj ekonomično rešitev. To pomeni, da je dobro, če zavarovanec in zavarovalnica čim tesneje sodelujeta in od začetka skupaj iščeta najbolj racionalno rešitev.




Ali lahko sklenem zavarovanje odpoklica izdelkov s trga ne da bi sklenil zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti?


Ne. Zavarovanje odpoklica izdelkov s trga je nadgradnja oziroma razširitev zavarovanja proizvajalčeve odgovornosti (hkrati pa predstavlja tudi njegovo zaščito).




Ali res obstaja poseben zavarovalni produkt za odpoklic izdelkov v avtomobilski industriji?


Da. Nekatere slovenske zavarovalnice ponujajo posebno obliko zavarovanja odpoklica izdelkov s trga v avtomobilski industriji, ki v primerjavi s klasičnim zavarovanjem odpoklica izdelkov s trga ponuja še nekaj dodatnih kritij. Sestavljen je iz treh sklopov, in sicer:

  1. sklop: odpoklic izdelkov s trga zaradi nevarnega izdelka,
  2. sklop: stroški ukrepov za preprečitev in ublažitev škode ter
  3. sklop: stroški demontaže in vnovične montaže, ki niso posledica preprečitve nevarnosti.
Prvi sklop predstavlja klasično zavarovanje odpoklica izdelkov s trga. Drugi sklop (opcijski) je namenjeno pokrivanju odškodninskih zahtevkov zaradi (nevarnih) zavarovančevih izdelkov z napako, ki so že bili dobavljeni in vgrajeni v motorna vozila ali komponente, namenjene za vgradnjo v motorna vozila, vendar pa motorna vozila še niso bila dobavljena končnim kupcem oziroma trgovcem. Tretji sklop pa za razliko od prvih dveh sklopov in klasičnega zavarovanja odpoklica izdelkov s trga ni vezan na nevaren izdelek temveč zadostuje odstopanje od karakteristik, dogovorjenih v pogodb, ki vplivajo na funkcionalnost vozila. Zavarovalnice, ki ne ponujajo tega psoebnega produkta, poizkušajo (kolikor toliko) ekvivalentno kritje zagotoviti s pomočjo zavarovanja razširjene proizvajalčeve odgovornosti.




Kje lahko najdem več informacij o odpoklicu izdelkov s trga?


Več informacij o odpoklicu izdelkov s trga lahko najdete v knjigi Vodič po zavarovanju odgovornosti za izdelke z napako. Knjiga ob teoretičnih predstavitvah vsebuje tudi veliko število praktičnih primerov in grafičnih prikazov (tudi v povezavi z zgornjimi razlagami).





Obratovalni zastoj

Zakaj podjetje potrebuje zavarovanje obratovalnega zastoja?


Po nastanku večje fizične škode na sredstvih podjetja se podjetje zelo pogosto sooči še s posledično finančno škodo. Ta se kaže v obliki manjših prihodkov ter manjšega dobička oziroma nepokrivanja stroškov zaradi nezmožnosti poslovanja oziroma obratovanja podjetja, ker so njegova sredstva uničena ali premočno poškodovana. Takšne posledične škode zelo pogosto celo presegajo samo fizično škodo na sredstvih podjetja. Kljub motenemu poslovanju oziroma v skrajnem primeru popolni prekinitvi poslovanja, ker so sredstva podjetja uničena ali poškodovana, mora podjetje še vedno pokrivati določene stroške. Izplačevati mora plače, plačevati najemnine, vračati obresti in podobo. Ker nima prihodkov oziroma so ti manjši kot v razmerah normalnega poslovanja, se podjetje sooči s problemom, kako zagotoviti finančna sredstva za njihovo pokrivanja ter na splošno dosega slabše poslovne rezultate. V nekaterih primerih lahko podjetje z določenimi ukrepi, ki so običajno povezani z dodatnimi stroški, kljub nastanku škodnega dogodka, ki je uničil ali poškodoval fizično premoženje podjetja, ohrani raven prihodkov na nivoju, kot bi ga podjetje imelo, če do škodnega dogodka ne bi prišlo. Vendar se podjetje tudi v tem primeru sooči s posledično finančno škodo v obliki zmanjša dobiček podjetja, torej s slabšimi poslovnimi rezultati. Zavarovanje obratovalnega zastoja je skoraj nujno za preživetje podjetja v primeru večje oziroma velike fizične škode. Izjema so vsaj do neke mere podjetja z zelo veliko lastnih denarnih rezerv, ki bi lahko bila uporabljena v primeru velike škode. Za vsa ostala podjetja pa nesklenitev ustreznega zavarovanja obratovalnega zastoja predstavlja precejšnje tveganje. Mnogi viri namreč navajajo, da je veliko (predvsem) manjših podjetij, ki niso imela zavarovanega obratovalnega zastoja, propadlo v roku 2 let, mnoga med njimi že v prvem letu po nastanku požara ali druge nesreče, ki je ustavilo poslovanje.




Kaj je kosmati dobiček?


Predmet zavarovanja obratovalnega zastoja so fiksni stroški in dobiček, ki jih zavarovanec zaradi obratovalnega zastoja ni mogel pokriti oziroma doseči. Vendar v skladu z metodo kosmatega dobička zavarovanec p raviloma ne rabi opredeljevati (in seštevati) posameznih stroškov, ki jih želi zavarovati. Predmet zavarovanja je namreč opredeljen v obliki kosmatega dobička, na osnovi katerega nato zavarovanec določi tudi ustrezno zavarovalno vsoto. Pri tem je potrebno opozoriti, da kosmati dobiček, ki se uporablja pri zavarovanju obratovalnega zastoja, ne smemo mešati z računovodsko kategorijo kosmatega dobička. Kosmati dobiček je v zavarovalnih pogojih namreč opredeljen na naslednji način: »Kosmati dobiček je znesek, za katerega seštevek prometa in stanja zalog izdelkov ter nedokončane proizvodnje na koncu poslovnega leta presega seštevek nezavarovanih poslovnih stroškov in zalog izdelkov ter nedokončane proizvodnje na začetku poslovnega leta.« Definicijo lahko prikažemo tudi matematično: Nezavarovani stroški so vriabilni / spremenljivi stroški (torej stroški, ki se spreminjajo z obsegom proizvodnje). Za kalkulator, ki pomaga oceniti tudi potrebno zavarovalno vsoto, kliknite na spodnjo ikono.




Kako lahko preverim, če potrebujem zavarovanje obratovalnega zastoja?


Žal popolnoma zanesljivega odgovora ni, prav tako ni popolnega vprašalnika ali priročnika, ki bi vam pri tem lahko pomagal. Vendar če nimate res ogromne vsote denarja, s katerim bi v primeru resnega obratovalnega zastoja financirali izgubo oziroma obnovitev svojega poslovanja, je smiselno, da resno razmislite o sklenitvi zavarovanja obratovalnega zastoja. Za pomoč sta vam lahko vprašalnika v nadaljevanju. Če ste podjetje (oziroma manager v podjetju), poizkušajte izpolnite naslednji vprašalnik... Vprašalnik za podjetja ... Če ste samostojni podjetnik (ali lastnik manjšega podjetja), poizkušajte izpolniti naslednji vprašalnik... Vprašalnik za samostojne podjetnike... Opomba: Vprašalnika sta povzeta po Manning A. ( Startegic Management of Crisis in Small and Medium Businesses).





Poklicne odgovornosti


Kibernetsko tveganje


Splošno o odgovornosti


Ostalo

Ali all risks zavarovalne police res zagotavljajo kritje pred vsemi nevarnostmi?


V zadnjih letih opažamo, da so tako v Sloveniji kot tudi na ostalih zavarovalnih trgih na Balkanu vse modernejša "all risks" zavarovanja. Tako zavarovanci in v njihovem imenu tudi zavarovalni posredniki vse pogosteje zahtevajo all risks kritjih. Toda ali je kritje res boljše in širše in nudi zavarovancem večjo varnost? Ali pa ne gre pri vsem skupaj zgolj za modno muho in določeno mero nerazumevanja? Kratka zgodovina "all risks" zavarovanj Takšne oblike zavarovalnih pogojev se na razvitih zavarovalnih trgih pojavljajo že zelo dolgo. Prvi zametki so bili na področju pomorskih zavarovanj, vendar pa lahko tudi na področju premoženjskih zavarovanj najdemo zelo stare primere. Tako je bilo možno že leta 1920 skleniti »all risks« gradbeno zavarovanje (CAR), pred drugo svetovno vojno pa tudi že klasično premoženjsko zavarovanje (v začetku sicer le za določene predmete zavarovanja, kot so glasbeni instrumenti ali nakit). Prava »all risks« premoženjska zavarovanja so se najprej pojavila na zavarovalnih trgih v Severni Ameriki in Veliki Britaniji, v zadnjih 35 letih pa se njihov delež naglo povečuje tudi v Evropi. Rast tovrstnih zavarovanj je predvsem posledica dolgoročno dobrih škodnih rezultatov, zaradi česar so bile zavarovalnice postavljene pred dilemo ali znižati premije ali pa nekako razširiti zavarovalno kritje. Odločile so se za slednjo varianto. Pri tem so zavarovancem v sklopu ene police ob kritju materialne škode po »all risks« sistemu ponudile tudi obratovalni zastoj (tj. posledično škodo). Če pogledamo ponudbo slovenskih zavarovalnic (enako velja za ponudbo zavarovalnic v državah bivše Jugoslavije), najdemo v njej kar nekaj zavarovanj, ki so v resnici "all risks" zavarovanja. To je recimo strojelomno zavarovanje, zavarovanje računalnikov, stekla, glasbil ipd., prav tako je po sistemu zavarovanja proti vsem nevarnostim možno skleniti kargo zavarovanje,... Vrste zavarovalnih pogodb Če v resnici želimo spoznati oziroma razumeti vsebino "all risks" zavarovanj, moramo najprej spoznati način pisanja zavarovalnih pogojev. Ti so lahko zapisani oziroma sestavljeni na dva načina, in sicer:

  1. zavarovalni pogoji s kritjem imenovanih nevarnosti in
  2. zavarovalni pogoji s kritjem vseh nevarnosti.
Pri zavarovalnih pogojih s kritjem imenovanih nevarnosti so posamezne krite nevarnosti natančno naštete in opredeljene. V primeru škodnega dogodka mora zavarovanec dokazati, da je škoda na zavarovani stvari nastala zaradi krite nevarnosti, kot je le ta opredeljena z zavarovalnimi pogoji. Primer: "Zavarovanje krije v obsegu, ki je določen s temi pogoji, uničenje, poškodovanje ali izginitev zavarovanih stvari zaradi naslednjih nevarnosti (FLEXA kritje):
  • požara,
  • strele,
  • eksplozije in
  • padca zrakoplova.
Požar je ogenj, ki nastane zunaj določenega ognjišča ali to zapusti in je sposoben, da se širi s svojo lastno močjo. Ne šteje se, da je nastal požar, če je zavarovana stvar uničena ali poškodovana, ker je bila izpostavljena koristnemu ognju ali toploti zaradi obdelave, predelave ali v druge namene ... " Nasprotno pri zavarovalnih pogojih s kritjem vseh nevarnosti oziroma »all risks« zavarovanjih, zavarovalnica krije kakršnokoli poškodovanje, uničenje ali izginitev zavarovanih stvari, razen zaradi tistih nevarnosti, ki so z zavarovalnimi pogoji izrecno izključene. Pri »all risks« zavarovanju je dokazno breme na strani zavarovalnice, ki mora tako dokazati, da je škoda na zavarovani stvari nastala zaradi nezavarovane nevarnosti. Primer: "Zavarovaje krije vsakršno uničenje, poškodovanje ali izginitev zavarovanih stvari zaradi nenadnega in presenetljivega ter od zavarovančeve volje neodvisnega dogodka, razen zaradi ..." Pri zavarovalnih pogojih s kritjem imenovanih nevarnosti gre torej za metodo naštevanja (opredeljevanja) zavarovanih kritij, pri zavarovalnih pogojih s kritjem vseh nevarnosti pa gre za metodo odštevanja, kjer zavarovalnica od vseh možnih škod, ki bi se lahko zgodile zavarovancu, odšteje tiste, ki jih ne želi pokriti / zavarovati. Z natančnim zapisovanjem definicij po prvi metodi in izključitev po drugi metodi zavarovalnica načeloma pride do istega kritja. Ker pa je takšno zapisovanje izključitev pogosto nehvaležno opravilo, ki s seboj nosi precejšnje tveganje napake, si zavarovalnice pomagajo še z instrumentom soudeležbe zavarovanca pri škodi. Pri natančnem zapisovanju zavarovalnih pogojev so "all risks" pogoji zgolj drugačen zapis istega kritja. Kakšno kritje nudi "all risks" zavarovanje? Že v uvodu smo si zastavili vprašanje, ali »all risks« premoženjsko zavarovanje zavarovancem nudi večjo varnost, kot v primeru če bi sklenili klasična zavarovanja z imenovanimi nevarnostmi. Za zavarovanca je izraz »all risks« oziroma »proti vsem nevarnostim« mamljiv, toda ali je kritje dejansko neomejeno? »All risks« zavarovanje ima nedvomno določene prednosti, vendar pa se mora zavarovanec zavedati tudi določenih omejitev, ki so povezana s takšno obliko zavarovanja. Predvsem pa se mora zavedati, da še zdaleč nima pokritih vseh škod. Bistvena prednost je obrnjeno dokazno breme. Kot smo že omenili mora zavarovalnica dokazati, da je škoda na zavarovani stvari nastala zaradi nezavarovane nevarnosti. V kolikor tega ne uspe dokazati, je avtomatično podano zavarovalno kritje za nastalo škodo. Kakršnekoli pomanjkljivosti ali nedoslednosti v zavarovalnih pogojih (v izključitvah oziroma nezavarovanih nevarnostih) tako hitro vodijo v obveznost zavarovalnice za izplačilo zavarovalnine. Seveda se zavarovalnice trudijo, da z izključitvami čim bolj omejijo svoje jamstvo in se tako izognejo neprijetnim presenečenjem. S tem pa se jamstvo po »all risks« pogojih vse bolj približuje klasičnemu zavarovanju na podlagi imenovanih nevarnosti. Prednost »all risks« zavarovanja (še posebej, če je materialni škodi dodana še posledična škoda v obliki obratovalnega zastoja) je tudi manjše število zavarovalnih polic, ki jih zavarovanec potrebuje za kvalitetno zavarovanje svojega premoženja. Prav tako imajo zavarovanci, ki imajo zavarovanje sklenjeno po sistemu all risks v povprečju zavarovanih več nevarnosti, kot bi jih imeli po sistemu, kjer bi sami naštevali nevarnosti, ki jih želijo zavarovati. Morda nekatere od teh nevarnosti izgledajo zelo malo verjetne, a po Murphyjevih zakonih, če nekaj lahko gre narobe (tudi z zelo malo verjetnostjo), bo tudi šlo narobe... Na drugi strani so za zavarovance poglavitna slabost »all risks« pogojev različni mehanizmi za kontrolo škodnega dogajanja, ki jih zavarovalnice zaradi povečane izpostavljenosti redno vgrajujejo v svoje pogoje. Za »all risks« premoženjska zavarovanja so namreč značilne visoke soudeležbe zavarovanca pri škodi (zavarovanje je namenjeno velikim in katastrofalnim škodam in ne vsakodnevnim malim škodam) ter razni podlimiti za določene specifične ali bolj izpostavljene nevarnosti (najpogosteje so na primer s podlimiti omejene nevarnosti iz skupine naravnih katastrof). Za zavarovanca je tako zelo pomembno, da ima vzpostavljen kvaliteten sistem upravljanja s tveganji. Enaka zgodba velja za primerjavo gradbenih oziroma montažnih zavarovanj po sistemu imenovanih nevarnosti v primerjavi s splošno priznanimi mednarodnimi pogoji MunichRe-ja (CAR/EAR), ki temeljijo na all risks principu. V marsikaterem pogledu pogoji po sistemu imenovanih nevarnosti nudijo boljše oziroma širše kritje. Če moramo odgovoriti na vprašanje "all risks" zavarovanje da ali ne, je odgovor seveda DA. Premoženjsko »all risks« zavarovanje namreč praviloma nudi zavarovancem določene ugodnosti oziroma prednosti v primerjavi s klasičnim zavarovanjem, ki temelji na imenovanih nevarnostih, vendar pa se je potrebno zavedati, da zavarovanje v resnici še zdaleč ne krije vseh škod. Za konec še opozorilo: Nespretna uporaba izraza »all risks zavarovanje« ali »zavarovanje proti vsem nevarnostim« je lahko precej zavajajoča, zaradi česar se tega izraza v imenu zavarovalnih pogojev marsikje izogibajo.





© 2019 by RiskClinic. Narejeno z Wix.com

Brezina 72, 8250 Brežice

  • LinkedIn